Evropski oblak

Coronavirus disease 2019

COVID-19 is a contagious disease caused by the coronavirus SARS-CoV-2. In January 2020, the disease spread worldwide, resulting in the COVID-19 pandemic.

The symptoms of COVID‑19 can vary but often include fever,[7] fatigue, cough, breathing difficulties, loss of smell, and loss of taste.[8][9][10] Symptoms may begin one to fourteen days after exposure to the virus. At least a third of people who are infected do not develop noticeable symptoms.[11][12] Of those who develop symptoms noticeable enough to be classified as patients, most (81%) develop mild to moderate symptoms (up to mild pneumonia), while 14% develop severe symptoms (dyspnea, hypoxia, or more than 50% lung involvement on imaging), and 5% develop critical symptoms (respiratory failure, shock, or multiorgan dysfunction).[13] Older people have a higher risk of developing severe symptoms. Some complications result in death. Some people continue to experience a range of effects (long COVID) for months or years after infection, and damage to organs has been observed.[14] Multi-year studies on the long-term effects are ongoing.[15]

COVID‑19 transmission occurs when infectious particles are breathed in or come into contact with the eyes, nose, or mouth. The risk is highest when people are in close proximity, but small airborne particles containing the virus can remain suspended in the air and travel over longer distances, particularly indoors. Transmission can also occur when people touch their eyes, nose, or mouth after touching surfaces or objects that have been contaminated by the virus. People remain contagious for up to 20 days and can spread the virus even if they do not develop symptoms.[16]

Testing methods for COVID-19 to detect the virus’s nucleic acid include real-time reverse transcription polymerase chain reaction (RT‑PCR),[17][18] transcription-mediated amplification,[17][18][19] and reverse transcription loop-mediated isothermal amplification (RT‑LAMP)[17][18] from a nasopharyngeal swab.[20]

Several COVID-19 vaccines have been approved and distributed in various countries, many of which have initiated mass vaccination campaigns. Other preventive measures include physical or social distancing, quarantining, ventilation of indoor spaces, use of face masks or coverings in public, covering coughs and sneezes, hand washing, and keeping unwashed hands away from the face. While drugs have been developed to inhibit the virus, the primary treatment is still symptomatic, managing the disease through supportive care, isolation, and experimental measures.

Coronavirus disease 2019

COVID-19 is a contagious disease caused by the coronavirus SARS-CoV-2. In January 2020, the disease spread worldwide, resulting in the COVID-19 pandemic.

The symptoms of COVID‑19 can vary but often include fever,[7] fatigue, cough, breathing difficulties, loss of smell, and loss of taste.[8][9][10] Symptoms may begin one to fourteen days after exposure to the virus. At least a third of people who are infected do not develop noticeable symptoms.[11][12] Of those who develop symptoms noticeable enough to be classified as patients, most (81%) develop mild to moderate symptoms (up to mild pneumonia), while 14% develop severe symptoms (dyspnea, hypoxia, or more than 50% lung involvement on imaging), and 5% develop critical symptoms (respiratory failure, shock, or multiorgan dysfunction).[13] Older people have a higher risk of developing severe symptoms. Some complications result in death. Some people continue to experience a range of effects (long COVID) for months or years after infection, and damage to organs has been observed.[14] Multi-year studies on the long-term effects are ongoing.[15]

COVID‑19 transmission occurs when infectious particles are breathed in or come into contact with the eyes, nose, or mouth. The risk is highest when people are in close proximity, but small airborne particles containing the virus can remain suspended in the air and travel over longer distances, particularly indoors. Transmission can also occur when people touch their eyes, nose, or mouth after touching surfaces or objects that have been contaminated by the virus. People remain contagious for up to 20 days and can spread the virus even if they do not develop symptoms.[16]

Testing methods for COVID-19 to detect the virus’s nucleic acid include real-time reverse transcription polymerase chain reaction (RT‑PCR),[17][18] transcription-mediated amplification,[17][18][19] and reverse transcription loop-mediated isothermal amplification (RT‑LAMP)[17][18] from a nasopharyngeal swab.[20]

Several COVID-19 vaccines have been approved and distributed in various countries, many of which have initiated mass vaccination campaigns. Other preventive measures include physical or social distancing, quarantining, ventilation of indoor spaces, use of face masks or coverings in public, covering coughs and sneezes, hand washing, and keeping unwashed hands away from the face. While drugs have been developed to inhibit the virus, the primary treatment is still symptomatic, managing the disease through supportive care, isolation, and experimental measures.

Kava je moj klasičen jutranji napitek

Iskreno se sploh ne spomnim čisto točno, kdaj sem začel redno piti kavo. Mislim, da je bilo to okoli srednje šole. Takrat sem si nekega dne namreč čisto spontano rekel, da bom poskusil zjutraj spiti kavo, da bi videl, če bom imel kaj več energije. No, ko pa sem takrat videl, da mi je kava res pomagala, sem si začel skoraj vsako jutro kuhati ta napitek. Sprva je šlo bolj za navado, saj mi okus niti ni bil tako zelo všeč, ampak sem se ga s časom navadil. Zanimivo mi je bilo predvsem to, kako hitro postane takšna mala stvar del vsakdana. Kar naenkrat sem opazil, da brez kave jutro sploh ni več izgledalo enako, saj mi je manjkala tista mirna minuta ali dve, ko sem lahko v tišini začel dan.

Kmalu zatem pa kava zame ni bila več le napitek, ampak je postala prava jutranja rutina. Vsako jutro sem bil že praktično navajen, da se, takoj ko vstanem, sprehodim do štedilnika in si skuham kavo. Ta trenutek mi je začel pomeniti veliko več, kot sem si sprva mislil. Ni šlo več samo za kofein ali energijo, ampak za nekakšen začetek dneva, ko sem imel nekaj minut samo zase. Včasih sem ob tem pogledal skozi okno, drugič sem pregledal novice ali pa samo v miru razmišljal o tem, kaj me čaka čez dan. Prav ta rutina mi je pomagala, da sem dan začel bolj mirno in organizirano, kar se je kasneje poznalo tudi pri delu.

Tako sploh ne vem, kako bi lahko danes živel brez kave. Ta je namreč res postala nepogrešljiv del moje rutine, sploh pa mi daje tisto energijo, ki jo zjutraj večino časa potrebujem. Skozi čas sem začel tudi bolj ceniti različne vrste kave in načine priprave, saj sem ugotovil, da ima vsaka svoj poseben okus. Danes mi kava ne pomeni več samo prebujanja, ampak tudi majhen ritual, ki mi pomaga, da se za trenutek ustavim. Ravno zato mi je jutranja kava še vedno eden najlepših delov dneva, brez katerega si jutra skoraj ne predstavljam več.

Fizioterapija Izola mi je pomagala bolj, kot sem si upal pričakovati.

Pred nekaj meseci sem si pri padcu med pohodom poškodoval koleno. Sprva sem mislil, da bo šlo samo od sebe, pač nekaj dni počitka, kakšen leden obkladek in bo v redu. A bolečina se ni umirila, gibljivost je bila omejena, koleno pa občasno celo zateklo. Po nekaj tednih sem se končno odločil, da poiščem pomoč. Po priporočilu znanca sem se obrnil na fizioterapija Izola</a>.

Že ob prvem obisku sem dobil občutek, da sem v dobrih rokah. Fizioterapevtka v fizioterapija Izola si je vzela čas, me natančno poslušala, pregledala gibanje kolena in razložila, kaj bi lahko bil vzrok težav. Brez olepševanja mi je povedala, da me čaka nekaj tednov rednega dela, če želim koleno spraviti nazaj v funkcijo.

Najprej so sledile osnovne vaje za stabilizacijo in krepitev mišic okoli sklepa, nato pa postopno bolj zahtevne gibalne vaje. Vključili smo tudi terapijo z ultrazvokom in različne raztezne tehnike. Ključno pa je bilo, da sem bil vključen v celoten proces. Ni šlo samo za to, da pridem, opravim terapijo in grem, vedno so mi razložili, zakaj nekaj delamo in kako si lahko sam pomagam doma.

Fizioterapija Izola mi je postala skoraj del vsakdana. Vzdušje je bilo sproščeno, a profesionalno. Po vsakem obisku sem čutil napredek, kar mi je dalo dodatno motivacijo. Zdaj lahko spet normalno hodim, brez bolečin, celo kolesarim. Še vedno delam nekaj vaj doma, da koleno ostane stabilno.

Čeprav poškodba nikoli ni dobrodošla, mi je ta izkušnja odprla oči, kako pomembno je poslušati telo in poiskati strokovno pomoč pravočasno. In iskreno, fizioterapija Izola mi je res pomagala bolj, kot sem si upal pričakovati.

Poleg strokovnosti me je presenetila tudi človeška toplina, ki jo v takšnem procesu res potrebuješ. Ni šlo samo za suhoparno izvajanje vaj, ampak za občutek, da nekdo verjame v tvoje okrevanje skupaj s tabo. Tudi ko sem imel slab dan in me je koleno spet spomnilo, da ni še čisto v redu, sem v ambulanti vedno dobil pravo mero spodbude. Ta podpora je bila zame enako dragocena kot sama terapija.

Če razmišljate o podobnem okrevanju, na njihovi spletni strani najdete več o pristopih, programih in terminih – preprosto izvedite več.

Lov me je začel čisto spontano zanimati 

Skozi svoje otroštvo sem bil vedno precej tesno povezan z lovom. Moj oče je bil namreč lovec, tako da je to povsem naravno začelo zanimati tudi mene, vsaj v tistem času, ko sem bil še zelo mlad. Vsi otroci verjetno občudujemo reči, ki jih počnejo naši starši. Zato je tudi mene vedno zanimalo, kaj počne moj oče, in sem ga prosil, če bi mi lahko malo pokazal, s čim se ukvarja, in če bi me kdaj vzel s seboj. Na lov me seveda ni mogel kar tako vzeti, saj sem bil še premlad. Imam zelo lepe spomine na to, kako mi je razkazoval vso svojo opremo in razlagal, za kaj se kaj uporablja. Prav dobro se spomnim vseh tistih sprehodov po gozdu. Takrat mi je tudi malo razkazoval gozd, kaj kje raste, katere živali se v njem skrivajo in tako dalje. Še posebej se spomnim, ko sem mu lahko kdaj pomagal postavljati lovske kamere, kar mi je bilo res zelo zanimivo, saj sva si nato skupaj ogledovala vse tiste posnetke.

Lov me je začel čisto spontano zanimati 

Ko sem postajal starejši, me lov nekako ni več toliko zanimal, saj sem vse to prerasel. Takrat sem se zato precej oddaljil od tega in mi je bilo nekaj let prav vseeno za lov. A stvari so se kasneje spet spremenile. Kar naenkrat sem se znašel v družbi prijateljev, ki so se med drugim, v prostem času, ukvarjali prav z lovom. Takrat je bila to precej vroča tema, ker so se o tem vedno pogovarjali, zato me je posledično začel lov spet zanimati.

Tako sem se kdaj pa kdaj odpravil s prijatelji na kakšen lov in se končno preizkusil tudi sam. To je danes postal moj prijeten hobi.

Vitaminska infuzija in konec moje utrujenosti

Ko se človek ne počuti dobro, se začne spraševati, kaj je narobe. Tako sem sama bila vedno polna energije in lahko sem v enem dnevu naredila polno stvari. Potem pa je prišel čas, ko sem postala utrujena. Najprej na to nisem polagala pozornosti, niti pomislila nisem, da bi mi lahko vitaminska infuzija pomagala. Prepričana sem bila, da je to le obdobje, ki mine, posebej pri ženski, ki ji lahko ponagajajo hormoni. Tako sem čakala, da to obdobje mine. A žal ni minilo. Počasi sem čutila, da to ni le kratko obdobje, ampak se bom morala temu resno posvetiti. Kot vsak razumni človek sem šla k svoji osebni zdravnici preverit kri. Na krvi ni pokazalo prav nič. Zato sem bila vesela, ker sem vedela, da se ta moja utrujenost da rešiti. Tukaj pa je prišla na vrsto vitaminska infuzija. Najprej sem skušala polno drugih stvari, potem pa sem si rekla, da bi mi vitaminska infuzija sigurno prišla prav, da me malo ojača.

Vitaminska infuzija in utrujenost

Vitaminska infuzija in konec moje utrujenosti

Pa sem poklicala v kliniko, kjer se ukvarjajo s tem, in bila naročena še isti teden. Lahko rečem, da bi mi bilo še kako žal, če tega ne bi poskusila. To je res dobra zadeva. Včasih tega ni bilo mogoče, zato sem se prepustila strokovnjakom, da so povedali, kaj si zame mislijo, kaj bi bilo dobro. Tako sem tisti dan preživela dan, ki si ga bom zapomnila.

Sama imam super izkušnjo; ne bom rekla, da pomaga vedno, meni pa je še kako pomagala. Moje počutje je bilo takšno kot takrat, ko sem bila polna energije. Kako sem bila hvaležna! In lahko rečem, da se bom še vrnila. Vedno, ko bom čutila, da moje telo nekaj potrebuje, se bom oglasila pri njih. Zdaj pa grem novim izzivom naproti in prav veselim se jih.

Tesarstvo Horjul je bila najboljša stvar, ki sem jo spoznala

Nekaj časa nazaj sem se preselila v novo hišo. Moram se seveda popraviti, za mene je bil to nov dom, ampak hiša je bila precej stara. V tej hiši je bilo še nekaj starega pohištva in moram priznati, da kar nekaj omar mi je bilo zelo všeč. Vedela pa sem da bom seveda te omare morala malce popraviti in določene stvari bom morala še dokupiti. Začela sem brskati po spletu in iskati mizarje oziroma na splošno tesarstvo. Našla sem Tesarstvo Horjul sem tudi poklicala ter jim povedala svojo situacijo. Rekla sem jim, da imam nekaj pohištva, ki bi ga bilo potrebno popraviti, nekaj pohištva pa bi seveda rada naredila iz nule. Bili so zelo veseli, saj je šlo za kar velik projekt in od mene bi lahko kar precej zaslužili. Ravno zato so tudi takoj začeli z nabiranjem informacij in pa želeli so vedeti, kdaj bom lahko stvari prinesla. Tesarstvo Horjul me je definitivno zelo presenetilo in to pozitivno.

Pohištvo sem končno uspela pripeljati do Horjula in tam so se takoj lotili dela. Povedali so mi, kdaj lahko pridem po to pohištvo in potem bi se lotili novega pohištva, ki sem ga imela v mislih. Vse skupaj je potekalo zelo brezhibno in bila sem zelo vesela, saj so stvari uredili zelo hitro. Omare, ki sem jih prinesla za popraviti, so bile kot nove. Ko sem jih videla, sem bila res zelo presenečena in to pozitivno. Tesarstvo Horjul bi priporočala čisto vsem, ki imajo kakšno omare z velikim pomenom, ampak jih je seveda potrebno popraviti. Res sem bila zelo presenečena in to bi definitivno priporočala čisto vsem, saj mene so popolnoma navdušili. Sedaj točno vem, kam lahko grem, če bom imela kakšno omaro ali mizo za popraviti, ali pa če bom enostavno potrebovala nekaj novega.

Nihajna vrata niso samo prehod. So detajl, ki zaokroži dvorišče.

Ko se ureja dvorišče, pride trenutek, ko je treba izbrati tudi vrata. Veliko ljudi začne razmišljati o zapletenih drsnih sistemih, o tirnicah, motorjih in posebnih vodilih. A potem odkrijejo nekaj precej bolj preprostega in hkrati neverjetno funkcionalnega: nihajna vrata.

Nihajni sistem je eden tistih, ki se ga pogosto spregleda, dokler ga ne vidiš v praksi. Ko se krili odpreta tiho, enakomerno in brez posebnih mehanizmov na tleh, hitro postane jasno, zakaj je to ena najbolj priljubljenih rešitev za stanovanjska dvorišča.

Nihajna vrata niso samo prehod. So detajl, ki zaokroži dvorišče.

Največja prednost nihajnih vrat je ravno v njihovi preprostosti.

Ni tirnic v tleh, ki bi jih bilo treba čistiti. Ni zapletenih dodatnih komponent. Ni bojazni, da se bo pozimi nabral sneg ali da bo listje blokiralo delovanje. Samo dva stebra, dve krili in natančno nastavljen mehanizem, ki dela tako, kot mora – vsak dan, v vsakem vremenu.

Prav zaradi tega so odlična izbira za številne situacije.

Nihajna vrata so lahko enokrilna ali dvokrilna, odvisno od širine vhoda in stila hiše. Dvokrilna delujejo elegantno in tradicionalno, enokrilna pa učinkovito zaprejo ožje prehode, ne da bi delovala masivno.

Moderni sistemi omogočajo tudi popolnoma avtomatsko odpiranje. En pritisk na daljinec ali aplikacijo in vrata se odprejo sama, brez da bi stopil iz avta. V dežju, snegu ali temi je to razlika, ki jo hitro vzljubiš.

Estetsko so skoraj neomejena. Iz kovine, aluminija, lesa ali kombinacij materialov – nihajna vrata lahko izgledajo minimalistično, tradicionalno, rustikalno ali ultramoderno. Ker nimajo vidnih vodil ali tirnic, izgledajo čisto in urejeno že na prvi pogled.

Največja prednost pa je občutek trajnosti. Ker je tehnologija nihajnih vrat preprosta, so tudi okvare redke. Vse deluje mehansko, stabilno, predvidljivo.

Ko so enkrat postavljena, delujejo leta. Iz dneva v dan, brez posebnega vzdrževanja. In prav zato se zanje odloča toliko ljudi, ki želijo vrata, ki bodo zanesljiva, estetska in enostavna.

Nihajna vrata niso samo prehod. So detajl, ki zaokroži dvorišče, poveže arhitekturo hiše in vsakdanje življenje naredi bolj udobno.

Kako napisati čestitke ob rojstvu in ali še kaj dodati

Včasih, čeprav tako zelo močno čutimo v srcu, je, ko je potrebno napisati čestitke ob rojstvu, to lahko zelo težko, saj je včasih težko izraziti veselje ob prihodu novega člana.

Še posebej, če gre za prvorojenčka ali ne, si v vsakem primeru starši zaslužijo tople besede in podporo. Zato se včasih znajdemo brez pravih besed, zato je dobro, da imamo nekaj idej, kako oblikovati iskrene čestitke ob rojstvu, ki jih lahko prilagodimo in boljše personaliziramo. Tako si lahko najdemo navdih, vendar je vedno najboljša tista, ki je napisana iz srca. Dobro je k čestitke ob rojstvu dodati še kakšno manjše darilo. Pogoste izbire so personalizirane dekice ali bodiji, igrače iz naravnih materialov ali pa knjigice. Foto albumi za prve trenutke in spomine so prav tako lepa gesta. Lepo je tudi priložiti lično voščilnico, v katero zapišemo osebno sporočilo.

Prav tako pridejo prav darilni boni, bodisi za trgovine za otroške stvari ali pa morda darilni bon za družinsko fotografiranje. Tukaj smo lahko zelo kreativni in odprti. Namreč, čestitke ob rojstvu izrazijo podporo in toplino ter veselje ob prihodu novega življenja, zato so starši v tem času polni čustev in tudi precej utrujeni.

Zato je dobro, da se tudi tega zavedamo in pomislimo nanje. K čestitki lahko dodamo darilo za razvajanje za mamico ali kar za oba, če imata v tem času možnost varstva za kratek čas.

Pos terminali so v današnjem svetu ključni

Pred časom sem začel obiskovati lokalno trgovino, ki je bila zame vedno nekaj posebnega. Lastnik je bil prijazen, vzdušje domače, izdelki pa kakovostni. Vendar sem opazil, da je bil plačilni proces vedno nekoliko počasnejši, še posebej, če je v vrsti stalo veliko ljudi. Plačila v trgovini so bila namreč mogoča zgolj z gotovino. Zaradi tega je prišlo do določenih zamud, kajti ko ti nekdo plača z kakšnim bankovcem, mu je potrebno vrniti ustrezno količino denarja. Velikokrat se tako zgodi, da prodajalec nima ustrezne gotovine, da bi vrnil potrebno vsoto. To se zgodi sploh s tistimi majhnimi kovanci, katerih pogosto zmanjka.

Nato pa sem en dan čisto naključno opazil, da tovrstne gneče na blagajni ni več. Začudeno sem prišel do blagajne, nakar pa sem lahko opazil pos terminal. Tedaj mi je lastnik pojasnil, da so pos terminali v današnjem svetu prav ključni. Od kar so uvedli to napravo k blagajni, so lahko opazili ogromno sprememb. Glavna je bila ta, ki sem jo opazil tudi sam, torej da ni bilo več gneče. Tudi opravljanje z denarjem je bilo na ta način veliko lažje. Nič več namreč ni bilo tistih problemov, da trgovec ne bi imel za vrniti ustrezne vsote denarja.

Tedaj sem začel prav malo opazovati svet okoli mene. Ko sem se odpravil v kakšno trgovino sem lahko opazil, da so danes pos terminali res nekaj ključnega. Skoraj vsepovsod je namreč že mogoče opravljati plačila s kartico. Brezgotovinsko plačevanje s karticami in telefoni (NFC) je postalo standard, saj je hitro, varno in pregledno za trgovce.

Tako sem lahko videl, da so pos terminali res nekaj, brez česa danes ne gre. Na lastne oči sem lahko namreč videl, kakšno spremembo je naredil preprost pos terminal v tisti trgovinici. Od gneče za blagajno, do bolj zadovoljnih strank zaradi hitrega načina plačila. Za male trgovce to pomeni manj administracije, boljši pregled nad prometom ter bolj tekoče poslovanje.