Naš dedek je imel doma veliko delavnico. Z bratom in sestro smo komaj čakali na poletne počitnice, da bomo nekaj tednov preživeli pri babici in dedku visoko v hribih.

Dedek je v svoji delavnici iz lesa ustvariti prave mojstrovine. Letošnje poletje, ko smo vnuki prišli na počitnice, pa se je odločil za nekaj posebnega. Iz odpadnega lesa, ki se mu je nabral čez leto bo izdelal lične vrtne utice, ki bodo naše skrivališče in prostor za igranje. Da bi nas odtrgal od tv ekranov, nas je povabil, da z njegovo pomočjo naredimo nekaj lepega. Njegova ideja nas je takoj navdušila. Povedal nam je, da bomo vrtne utice naredili samo iz odpadnega lesa. Neverjetno pa se nam je zdelo, da bomo iz teh starih, grdih lesenih desk naredili nekaj tako lepega, kot je bila slika v knjigi, ki nam jo je pokazal. Najprej smo skupaj pregledali les in izbrali najprimernejše kose. Nekatere deske so bile zvite, druge spet polomljene. Toda naš dedek je bil mojster, z lesom je delal celo svoje življenje. Skupaj smo jih očistili, malo pobrusili in pripravili za gradnjo. Dedek nam je pokazal kako se uporablja orodje in nam dovoli, da smo mu pomagali pri merjenju in žaganju. Ko so bile vse deske pripravljene, smo jih skupaj sestavili v obliko majhne hišice. Vsak žebelj, ki smo ga zabili, vsaka deska, ki smo jo pritrdili, je bila del nečesa, kar bo postalo naše zatočišče. Dedek je nato dodal še nekaj malenkosti, majhna okna, poličke za shranjevanje igrač in celo mini verando si je omisli, na kateri smo lahko sedeli in opazovali babičin vrt.

Prva je bila končana. Še dve vrtne utice moramo sestaviti. Pred večerom je bilo delo končano. Za hišo on vrtu so stale tri majhne vrtne utice, ki so nastale iz lesa, ki bi ga sicer zavrgel, nam pa je popestril poletne dogodivščine. Babica je stala pri vratih in nas radovedno opazovala. Bila je vesela, da je dedek preživel dan s svojimi vnuki.