Moje prijateljice me že nekaj časa vabijo, da se jim pridružim pri bralnem krožku. Vem, vsi imamo predstavo, da je bralni krožek namenjen samo otrokom. Žal še zdaleč ni tako. Vsi bralni navdušenci se lahko pridružijo bralnemu krožku, ki v našem kraju poteka enkrat tedensko. Sam termin izvajanja delavnice oziroma bralnega krožka, se oblikuje glede na povpraševanje in interes bralcev.

Sliši se zelo zanimivo, kajne. Glede na to, da sama veliko berem, sploh v zadnjem času, ko so se razmere v službi malo umirile, bi bilo smiselno, da se kdaj pa kdaj tudi sama pridružim prijateljicam pri bralnem krožku. Prvo uro bom obiskala naslednji teden in priznati moram, da sem zaradi navdušenja kar malo neučakana. Moje navdušenje nad branjem knjig se je z leti samo še stopnjevalo. Že kot otroku so starši zelo veliko brali. Še kako dobro se spomnim uporniškega trmarjenja pred spanjem, če mi starša nista uspela prebrati pravljice za lahko noč.

Najstniška leta sem izkoristila za izobraževanje, ko sem prebirala poljudnoznanstveno literaturo, za dušo pa sem poskrbela s prebiranjem poezije. Mama se je velikokrat rada pošalila, ko je rekla, da sem pravi knjižni molj. Še danes se seveda temu sladko nasmejem, saj se mi zdi zelo simpatično in prikupno. Danes večinoma berem ob večerih ali pa v času poletnih počitnic, ko me najdete nekje na plaži s knjigo v roki in klobukom na glavi. Čas branja mi predstavlja sprostitev. Sprostitev, ki jo nujno potrebujem tudi takrat, ko sem polna pozitivne energije in veselja. V knjigi najdem mir.