Moj prijatelj  je bil vedno tisti tip človeka, ki se ni preveč obremenjeval z zdravjem. Bil je v poznih tridesetih, uspešen podjetnik, poln energije, a ljubitelj dobre hrane, poznih večerij in slastnega rogljička ob sladkani kavi za zajtrk. Gibal se je toliko, kolikor je bilo nujno – stopnice je, če se je le dalo, zamenjal z dvigalom, avto je vedno parkiral čim bližje vhodu in verjel, da bo naslednji ponedeljek dan, ko bo začel bolj zdravo živeti.

Bil je čas za rutinski zdravstveni pregled. Rezultati so ga presenetili bolj, kot je pričakoval. Vedel je, da glede na njegov stil življenja ne bodo perfektni, ampak to, da ima holesterol povišan skoraj dvakrat od priporočene vrednosti, to je bilo pa presenečenje. 

Ko sva klepetala ob kavi, tokrat nesladkani in brez rogljička, mi je zaupal, da holesterol sploh ni bil nekaj, o čemer bi do zdaj razmišljal. Vedel je, da obstaja ‘dober’ in ‘slab’, ampak do zdaj so bile to le besede. Po pregledu je dobil seznam priporočil:

• več gibanja,
• manj nasičenih maščob,
• več sadja in zelenjave,
• redni obroki

Ni bil najbolj zadovoljen, ker ‘on pa že ne bo na dieti’. Kot njegova prijateljica in njemu čisto nasprotje, kar se načina življenja tiče, sem mu skušala približati bolj zdrav način življenja in tako sva skupaj naredila plan, kako njegov povišan holesterol spet spraviti v normalo. Že naslednje jutro je prvič po dolgem času zajtrkoval ovseno kašo s svežim sadjem in namesto pred vhod je avto parkiral ulico stran. Ni bilo enostavno, a začetek je vedno najtežji. Zdaj se mi vsak dan pridruži tudi na večernem sprehodu in zdaj on ‘krega’ mene, ker sladkam kavo – no, to je pa moja razvada. 

Včeraj je imel po šestih mesecih kontrolo. Holesterol je v mejah normale. Ponosna sem nanj, ker pri zdravem načinu življenja še vedno vztraja, on pa je spoznal, da holesterol ni samo številka na papirju ampak opomnik, da je potrebno skrbeti zase in za svoje zdravje.